MASHARU: MUZEJ UŽITNE ZEMLJE & KOMPOST KOT SUPERHRANA

MASHARU: MUZEJ UŽITNE ZEMLJE & KOMPOST KOT SUPERHRANA

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 8. april ― ‘Muzej užitne zemlje‘ je transdisciplinarni projekt, ki hrani svetovno zbirko užitnih prsti ter obiskovalke_ce vabi k razmisleku o našem odnosu do okolja. S projektom masharu odpira vprašanja, kako se tradicije uživanja zemlje razlikujejo med kulturami, od kod prihaja užitna zemlja, kakšne so njene morebitne koristi in nevarnosti ter kako njene materialne lastnosti vplivajo na okus. Poslanstvo muzeja je zbrati čim večje število užitnih prsti iz različnih krajev sveta ter preučiti raznolikost njihovih zgodovinskih in kulturnih pomenov. Skozi interdisciplinarna partnerstva, delavnice in sodelovanja se na novo opredeljuje naše razumevanje uživanja zemlje – geofagije, starodavne globalne prakse s prehranskimi, kulturnimi in zdravilnimi razlogi. Arhiv užitnih prsti poleg opisov in zgodovinskega ozadja vključuje tudi okuse ter izkušnje obiskovalk_cev. Zbirka trenutno vsebuje več kot 600 vzorcev iz 44 držav, ki so pridobljeni s terena, kupljeni ali prejeti kot darilo. ‘Kompost kot superhrana‘ je novejši projekt v katerem kompostirana hrana ustvari umetno prst, ki jo je mogoče uživati na enak način kot ostale jedilne zemlje. masharu v okviru tega projekta spodbuja razpravo o varnosti uživanja naravno procesiranih organskih materialov ter o kompleksnosti kulturnega razumevanja, prostorske in okoljske ozaveščenosti ter osebnih preferenc, ki so s tem povezane. Aktivnosti, ki temeljijo na biodizajnu in oblikovanju hrane, se ukvarjajo z možnostmi izdelave prsti, namenjene prehrani, z nadzorovanimi sestavinami in brez onesnažujočih delcev, kot so mikroplastika, težke kovine in pesticidi. Naravna prst, na primer iz listnatega gozda, nosi sledi tisočletnih interakcij vrst in nastaja skozi dolgotrajen razkroj z vplivom žuželk, deževnikov in mikroorganizmov. Umetno ustvarjena prst pa ima drugačno sestavo in bi lahko bila varnejša za uživanje. Kompost, bogat z vlakninami, kalijem in dušikom, nastane z razkrojem hrane s pomočjo drugih organizmov ter se navadno uporablja kot gnojilo. So
Back2Back: Nika Tomažič – LIBERTÉ, EGALITÉ, ABSURDITÉ (2026-04-15)

Back2Back: Nika Tomažič – LIBERTÉ, EGALITÉ, ABSURDITÉ (2026-04-15)

DIVA video arhiv, 8. april ― V okviru dogodkov Back2Back vabimo domače in mednarodne avtorice_je, da predstavijo svojo produkcijo in vzpostavijo dialog z deli iz arhiva Postaja DIVA po lastnem izboru. Tokrat v goste prihaja vizualna umetnica Nika Tomažič, ki deluje na področju novih medijev, intermedije, filma in videa. Sodelujejo: Vesna Bukovec, Mirko Simić, Humad Nisar, Nika Senica, Antea Hodulak, Luksuz produkcija, Neven Korda, Zemira Alajbegović, Valerie Wolf Gang, Andrej Lupinc.Pogovor in projekcija, 15. 4. 2026 v Projektn...
TILEN ŽBONA feat. ANDREJ SAVSKI: OB LOBANJI ARKADA 2 (izjava: Dejan Mehmedovič)

TILEN ŽBONA feat. ANDREJ SAVSKI: OB LOBANJI ARKADA 2 (izjava: Dejan Mehmedovič)

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 3. april ― V znanstvenofantastičnem filmu Spectral režiserja Nica Mathieua v produkciji Netflixa iz leta 2016 se nenavadna bitja bojujejo proti dobro opremljenim in oboroženim vojakom. Gre za nekakšne virtualne elektrostatične energetske tvorbe v oblikah človeške morfologije, nevidne za človeško oko, z močjo in agresivnim obnašanjem, ki mu človek ni kos. Po formi so ta bitja zelo podobna kreaturam, ki poseljujejo slikovne ekrane pričujočih podob Tilna Žbone. Podobnost ni le v formi, temveč tudi v vsebini, saj so tudi bitja na slikah Tilna Žbone nekakšni bojevniki v boju znotraj lastnega telesa. Oscilantni boj, notranji razkol, zavedanje nemoči prestopa je okruten. Je prostor lobanj, arkad, ki varujejo oči. V polju notranjega in zunanjega telesa teče različen čas, ki vodi v travmo teritorialnosti meja. Je čas v času morda namenjen reaktiviranju v človekovi zavesti? Ali je telo podzavedno polje varnosti? Je slutnja nekakšno preddverje, kjer se goji hotenje in kreira paleta želja? Mathieuvi »spektrali« želijo dominacijo. Človeški razdevičeni spektri zavesti v telesu verjetno tudi. V galeriji Insula smo postavili razstavo dveh umetnikov: Tilna Žbone in Andreja Savskega. Naslov razstave Lobanja arkada 2 je povzet iz naslova ene izmed Žbonovih slik, predstavljenih na razstavi. Naslov ni pomenski, je simboličen. Razstava združuje slikarska dela dveh svetov pod isto »arkado«, statičnega in dinamičnega, s podobnimi referencami. Tako Savski kot Žbona sta obrnjena v notranje polje eksistencialnih problematik individuuma. Dialog, ki je zastavljen kot razstava v razstavi, izpolnjuje koncept v lastnem kontrastu. Nasprotje črno-bele monumentalne dominantne ekranizacije Tilna Žbone je subtilno sugestivna serija malih barvnih podob Andreja Savskega. Objektivno realno je pred nami slikarska razstava, ki jo zastopajo likovna dela, izvedena v tradicionalni klasični maniri. Andrej Savski v svojih slikah uprizarja posamične protagoniste oziroma ozke sekvence, povzete iz filmov pomembnih režiserjev
še novic